Lili Hribovšek, diplomirana slikarka

Njen opus risb in slik obsega vse od človeške anatomije, realizma, portretov do kolorističnih abstrakcij in postmodernizma. Velik izziv ji predstavlja človekova psiha, filozofija ter stanja zavesti med meditacijo, sanjami in navsezadnje upodobitev vizij in notranjih svetov na platnu.

Ob slikanju se srečuje z mnogimi vprašanji, ki so ji osebnostno pomembna, hkrati pa imajo širok pomen tudi za človeštvo: Kdo sem? Kaj sem? Zakaj sem? Kam grem? Smo v vesolju sami? Kam gremo kot človeštvo? Kaj je pravzaprav zavest?

Ima kritičen odnos do sebe, sveta in umetnosti. Filozofska vprašanja postavlja »na glavo«, se z njimi sooča in skuša svoja spoznanja indiferentno prenesti na platno. Skozi paradoks spoznava svojo notranjo bit, kar nakazuje v svojem diplomskem delu z naslovom Arhetipi nasprotij. Diplomsko nalogo je izdelala pod mentorstvom prof. Darka Slavca na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani.

Slikarko zanima notranji svet naše percepcije, svetovi znotraj nas, t.i. duhovni prostor, ki ga poimenuje kot prostor Niča, kjer se kreacija naših idej šele začenja. Poglablja se v vse nivoje človekovega bivanja oz. zavedanja. Na slikah upodablja lahko povsem brezpredmetna stanja, duhovni prostor, kjer se človekova predstava o stvareh šele začenja, ali pa ponazarja v likovnih delih povsem konkretne forme, ki nakazujejo na obstoj zavesti ter na samo misel, da smo vendarle več kot le fizično telo.

V slikah uporablja arhetipske simbole in vsebine, ki vplivajo na našo zaznavo, poudarjena je dvojnost, ki je izšla iz enosti.

Zanima jo zavest kot taka, način, kako deluje. Raziskovalni duh notranjih svetov kaže na povsem svojevrsten način. Gledalca vabi v razmišljanje o samem sebi, bivanju ter zavedanju.
.