Poslovni programi ...
 
“...vključujejo profesionalne izobraževalne, terapevtske in svetovalne programe za podjetja in druge pravne osebe, športnike, umetnike, glasbenike, interesna združenja ter organizacije. Avtor in izvajalec programov je Sandi Jug. Sandi občasno sodeluje tudi z drugimi zunanjimi sodelavci."
 
 
"Da bi stopili iz povprečja, moramo izraziti svoje (p)osebnosti !" - Sandi Jug

Poslovne priložnosti

"Zaznavanje, predstavljanje, pomnjenje in mišljenje. Štirje osnovni kognitivni procesi, ki jih ljudje jemljemo tako samoumevno, da se le redkokdaj zavedamo, kako močno nas pravzaprav ti opredeljujejo. Raziskovalci iz najrazličnejših področij smo v zadnjem desetletju spoznali mnogo novega o človeškem umu, in čas je že, da se spoznanja učinkovito prenesejo tudi v poslovno prakso ter tam obogatijo!

Novosti iz kognitivne znanosti, spoznanja v psihologiji in nevrologiji, izvirne in uporabne tehnike za obvladovanje uma s strani samostojnih raziskovalcev, so bistveno razširile spekter poznavanja in obvladovanja človeške kognicije.

Z vse boljšim razumevanjem tematike in napredovanjem tehnologij za raziskovanje nevronskih povezav se nam sposobnosti človeškega kognicije razkrivajo v vse hitrejšem ritmu. Velika količina novih spoznanj seveda odpira široko paleto aplikativnih možnosti tudi v poslovni praksi.

Moderen poslovni svet se vrti vse hitreje in dopušča vedno manj in manj povprečnosti. Biti »dober« znotraj povprečja ni več garancija za uspeh, temveč celo gotovost za dolgoročno neuspešnost. In podobno velja tudi za obvladovanje naših kognitivnih spretnosti. Za vrhunske rezultate potrebujemo sposobnost nadpovprečnega obvladovanja naše kognicije." - preberite si celoten članek.






Zakaj je v poslovnem svetu pomembno obvladovati svojo kognicijo?


Oglejmo si nekatera dejstva:

 

Zelo pomembno je, da poznamo vsaj tri ali štiri naše najmočnejše kognitivne spretnosti, da lahko pravilno izberemo nam prikladno delovno mesto. Današnji čas namreč zahteva od zaposlenega popolno delovno angažiranost, ki lahko povzroči precej intenzivne psihološke obremenitve, v kolikor tipologija naše kognicije ne podpira delovnih nalog in pripadajočih aktivnosti. Ali drugače povedano, če ne delamo tega kar nas veseli, postanemo kaj hitro brezvoljni in nezadovoljni. Takšno stanje pa med drugim posledično vpliva tudi na nižjo kvaliteti našega dela kot tudi na razpoloženje bližnjih sodelavcev.
 
Edina obstoječa avtonomna delovna motivacija, ki nas vedno znova in znova poživlja, je usklajenost naše kognicije z izvajanjem delovnih opravili. Avtonomno motiviranega posameznika v tem smislu ni potrebno dodatno motivirati. Vsi ostali umetni in predvsem začasni poskusi zviševanja motivacije, pa se prej ali slej nujno izjalovijo.
 
Tudi kadroviki marsikdaj čutijo posledice kognitivne neosveščenosti. Pri kadrovanju je ena ključnih težav prav ta, da je vpogled v kognitivne sposobnosti kadrov pogojen tako s stopnjo osveščenosti iskalca zaposlitve, kot s sposobnostjo kadrovika, da prepozna tovrstne značilnosti med samim zaposlitvenim pogovorom. Izkazi, potrdila in referenčne liste seveda ne morejo prikazati, kaj se skriva v glavi pretendenta za delovno mesto.
 
Iskanje novih izvirnih idej in inovativnih pristopov je zagotovo ena ključnih poslovnih aktivnosti, znotraj katere se posli dobesedno rojevajo. Na žalost pa lahko v marsikaterem podjetju opazimo precej površen odnos do te tematike, ki večinoma izvira iz nepopolnega razumevanja delovanja človeške kognicije.

V večini slovenskih podjetij prevladujejo klasični načini pridobivanja novih idej tj. z logičnim in zavestno nadzorovanim iskanjem novih asociativnih povezav, ki v končni fazi privedejo do inovativnih rešitev. Marsikatero podjetje tovrstne pristope napačno uvršča med brain-storming metode, ki to seveda niso. Seveda pa imamo dandanes na voljo še vrsto drugih bolj učinkovitih in izvirnih načinov iskanja novih izvirnih idej.
 
Znano je, da se ljudje precej različno odzivamo na netipične, ekstremne zunanje okoliščine, ki povzročajo miselne šoke in čustvene afekte. Tako so na primer različne krizne situacije za marsikoga moteče in zavirajo sposobnost jasnega, bistrega in odločnega mišljenja in ukrepanja. Pri drugih pa ravno tovrstne razmere spodbudijo speče talente, da se izrazijo. Ob omenjenih spremembah lahko do tedaj neopazni posamezniki dobesedno čez noč znotraj kolektiva prevzamejo neformalne vajeti v svoje roke. In prav zato je pomembno spoznati kognitivne strukture zaposlenih, da se na morebitne situacije pripravimo že v naprej.
 
V današnjem času, ko se v poslovnem svetu novosti vrstijo z vse hitrejšim ritmom, je ujetost menedžerjev in drugih vodilnih delavcev v fiksne miselne predstave, vzorce in okvirje, lahko zelo moteče dejstvo.

Že sledenje vsakdanjim novostim na različnih področjih zahteva od poslovneža odprtega duha. Če pa želimo biti vodilna idejna sila znotraj naše panoge, moramo še dodatno razširiti obstoječe miselne okvirje in jih razširiti onkraj že znanega. To pa lahko dosežemo le z izjemno kognitivno odprtostjo in visokim izkoristkom naših kognitivnih potencialov. Nekateri imajo te značilnosti že prirojene, drugi pa se lahko tega šele priučijo.
 
In ne nazadnje, stopnja poznavanje svoje kognitivne strukture in kognicije nasploh veliko pove tudi o posameznikovem osebnem razvoju, ki zaseda osrednjo vlogo v vseh življenjskih situacijah. Človek, ki se pozna, je bolj iznajdljiv, ima večjo prožnost pri odzivanju na zunanje okoliščine, ve kaj hoče in kam gre in v večini primerov je bolj zadovoljen, saj dela to, kar rad počne. Uspeh pa je zelo pogosta posledica omenjenih navad.